Ameriški predsednik Trump je ukazal aretacijo venezuelskega predsednika Madura, ki so ga po več kot tednu dni zapora v ZDA prvič zaslišali. Ruski predsednik Putin se na Trumpovo potezo ni odzval. Norveški odbor za Nobelovo nagrado je sporočil, da nagrade ni mogoče prenesti, potem ko je venezuelska opozicijska voditeljica Machado namignila, da bi lahko svojo morebitno nagrado za mir leta 2025 podarila Trumpu.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Vojna mornarica Združenih držav Amerike je v Atlantskem oceanu začela zasledovati skupino tankerjev, ki so v začetku tedna izpluli iz venezuelskih voda in domnevno kršijo ameriško pomorsko blokado. Po poročanju časnika The New York Times se je vsaj 16 plovil t. i. flote v senci, ki so večinoma naložena z nafto, podalo na odprto morje in plujejo proti vzhodu, v smeri Afrike in Evrope. Ameriške sile so od sredine decembra, ko je predsednik Donald Trump razglasil popolno blokado sankcioniranih plovil, prestregle že štiri ladje. Operacija zasledovanja se odvija več sto milj od obale, kjer ameriška vojaška plovila poskušajo preprečiti dostavo energentov na mednarodne trge. Satelitski posnetki in navedbe ameriških uradnikov potrjujejo, da gre za usklajen poskus preboja blokade, ki jo Washington izvaja za stopnjevanje gospodarskega pritiska na venezuelsko vlado. Trenutno ameriška mornarica aktivno spremlja gibanje plovil, da bi preprečila njihovo končno destinacijo. Dogajanje v Atlantiku predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom na odprtem morju. Medtem ko ZDA trdijo, da so sankcije nujne za omejitev virov prihodkov venezuelskega režima, takšni manevri povečujejo tveganje za morebitne pomorske incidente mednarodnih razsežnosti. Izid tega zasledovanja bo ključno vplival na nadaljnjo učinkovitost ameriške politike sankcij v regiji.